Srednja šola

Srednja šola prve stopnje

Srednja šola prve stopnje zaključuje prvi ciklus šolanja in podpira “usmerjanje mladih s ciljem, da primerno izberejo bodoče dejavnosti“. Izoblikuje se kot šola, ki vzgaja, kot šola, ki umešča v svet, kot šola, ki usmerja ter si prizadeva, da:
– podpira razumevanje družbene stvarnosti;
– usposablja učenca, da lahko izgradi lastno identiteto v družbenem kontekstu, da lahko izvaja stvarne izbire v bližnji in daljni prihodnosti, da lahko razvija osebni življenjski projekt, ki naj sloni na preizkušenem poznavanju samega sebe;
– predstavi šolske predmete kot poglede na realnost iz različnih zornih kotov in kot možnost interpretacije, simbolizacije in predstavljanja sveta;
– najde povezave in zveze med nujnimi predmetnimi znanji s pomočjo medpredmetnih izkušenj;
– izoblikuje na primeren način zahtevne probleme, ki jih predstavlja človeško stanje in znanje v današnjem svetu;
– ovrednoti širše in tranzverzalne kompetence, začenši s kompetencami, ki jih učenci razvijejo v sklopu vsakega predmeta.
Na podlagi splošnih vzgojnih ciljev in specifične umestitve izhajajo ob zaključku prvega ciklusa dvojezičnega izobraževanja naslednje pričakovane kompetence:
– učenec zna poslušati samega sebe in druge;
– se zna sporazumevati, da bi izpostavil odnose in sodelovanje in da bi se izognil in/ali rešil sporna stanja;
– se zna sporazumevati z različnimi sogovorniki z uporabo raznih jezikovnih kod (italijanska, slovenska, slovensko narečje, angleško, nemško), raznih registrov in različnih jezikovnih in nejezikovnih oblik;
– spozna in ojači motivacije za rabo manjšinskega jezika;
– zmožen je podajanja lastnih idej, čustev in mnenj, tako da spoštuje ideje, čustva in mnenja ostalih;
– razvija oblike posredovanja za boljše sodelovanje;
– opazuje, razmišlja, postavlja hipoteze in išče nove rešitve in strategije za razvoj logičnoznanstvenega razmišljanja;
– uporablja sodobno tehnologijo (računalnik, internet) kot učinkovito sredstvo za raziskovanje in izmenjavo informacij, idej, mnenj, ne da bi to povzročilo zasvojenost ali zlorabo takih tehnologij;
– zna izraziti lastne izkušnje, čustva, osebno ustvarjalnost s pomočjo vseh komunikacijskih sredstev in možnih načinov izražanja (jezikovna, zvočna, ikonska, mimizirana z gestami, multimedialna);
– pozna in ceni svojo zgodovino, kulturo, tradicijo, kar je nujen pogoj za sprejemanje kultur, ki so različne od lastne;
– pozna, spoštuje in ščiti lastno okolje, razume, da je njegov sestavni del;
– pozna lastno telo in sprejema svoje meje tako, da lahko sprejema tudi meje ostalih in se skuša izboljšati na način, da navaja tudi druge, da se izboljšajo;
– spozna pomen dogovorjenih pravil življenja v skupnosti in njihovega spoštovanja v razviti družbi;
– čuti pripadnost do lastne družbe in širi svoja obzorja k večkulturni stvarnosti, ki ga obdaja.